Teden otroka oktobra se je začel,
z jasnim ciljem, da skupaj dobro bi se imel.
Ker letošnji ambasador Nipke dobre rime snuje,
se spodobi, da se tudi naš članek v verzih pripoveduje.
Počeli več zanimivih smo reči,
kino, OPB ima talent, ustvarjanje, le nekaj je stvari.
Večkrat v zadnjem času smo v bližnji gozd zavili,
tekli, podili, se smejali in hišice gradili.
Najprej smo mislili, da bomo sami tu živeli,
potem pa sklenili, da lukenj v strehi ne bomo imeli,
da stena iz maha mraza ne zdrži,
zima bo dolga, po pomladi še nič ne diši.
Zato smo dorekli, da hišice prebivalcem gozda zgradimo,
da lažje preživeli bodo hudo zimo.
Le kdo živel bo v naših hiškah?
Razmišljali smo o zajčkih, veveričkah, polhih in miškah.
Ker pa v gozdu tudi domišljija živi,
se lahko navadna palica v tisoč stvari spremeni.
Tako so v naših bivališčih dom poiskali
drobni, nagajivi škratki mali.
Škratki so s sabo prinesli to čarovnijo,
da se otroci od gozda učijo;
palica, kamen skupaj stoji,
če med sabo imamo močne vezi.
Čeprav smo različni, treba je sodelovati,
za skupno dobro kaj žrtvovati,
da dobro med sabo se je razumet,
če skupaj želimo se dobro imet.
Polona Pintar
